Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Mešani zbor naše župnije se je v nedeljo, 26. maja, odzval vabilu Katoliške cerkve Koroška iz Avstrije na slovesnost ob zaključku šmarničnih pobožnosti. Zboru se je pridružil poln avtobus šturskih romarjev. Tradicionalne prireditve, ki je vsako leto v najstarejši slovenski božjepotni cerkvi pri Gospe Sveti pod naslovom Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti, se udeležijo romarji iz Roža, Podjune in Zile ter Slovenije.

Šturski romarji smo imeli v župnijski cerkvi v Tinjah nedeljsko sv. mašo. Daroval jo je župnik, g. Zoran. V Katoliškem domu prosvete Sodalitas, bolj znanem kot Dom duhovnih vaj, smo si ogledali kapelo z mozaiki p. Marka Rupnika. Upodobitve zavetnikov Evrope, sv. Benedikta, sv. Cirila in Metoda ter sv. Janeza Pavla II, so bile na dan volitev v Evropski parlament še posebej aktualne. Naj bodo naši priprošnjiki za mir in razumevanje med narodi!

Odpeljali smo se proti Gospe Sveti, kjer so se Slovenske šmarnice začele z opoldansko sveto mašo, ki jo je ob somaševanju duhovnikov vodil tinjski rektor Jože Kopeinig. Nadaljevale so se ob dveh popoldan s sakralnim koncertom. Prepevala sta Cerkveni zbor Loče z avstrijske Koroške pod vodstvom Simona Treisniga in naš zbor. V programu obeh so prevladovale Marijine zborovske pesmi slovenskih skladateljev. Ubrano petje je napolnilo stolnico in ganilo srca romarjev. Med poslušalci je bil tudi član nemško govorečega dela Katoliške akcije. Bil je navdušen nad veličastnimi in vsebinsko bogatimi slovenskimi pesmimi. Za šalo pa tudi zares, je komentiral, da ga bo nevoščljivost še nekaj časa preganjala in to samo zaradi naših Marijinih pesmi, ki so ga zelo nagovorile.

Koncertu so sledile pete litanije z nagovorom in blagoslovom. Obred je vodil Peter Olip, župnik v Št. Lenartu pri Sedmih studencih na Brncih in duhovni asistent Katoliškega ženskega gibanja. Z liturgičnim pozdravom je odprl slovesno šmarnično pobožnost in v svojem nagovoru opisal lik Matere Božje, h kateri se zatekamo in nas v stiskah sprejema v svoje milostno naročje. Lavretanske litanije je s sočnimi glasovi, kot so dejali organizatorji, pel moški del šturskega zbora, orgle je igral Andrej Feinig.

Po starem in edinstvenem slovenskem običaju je praznik obogatila tudi »pesem zvonov«. Pritrkovalci iz Goriških Brd in Nabijalci iz Kazaz so ves dan ustvarjali mehko harmonijo ritmov in melodij na dobro uglašenih zvonovih, v dveh poznogotskih zvonikih. Največji zvon tehta sedem ton in je narejen iz brona topov zaseženih po porazu Turkov pred Dunajem. Po skupni sklepni pesmi Marija skoz` življenje je bilo na dvorišču pred cerkvijo še prijateljsko druženje. Ob vinski kapljici in pršutu iz Goriških Brd je odmevala slovenska pesem v izvedbi vseh prisotnih. Romanje po poteh slovenskih korenin smo Šturci zaključili s petjem Jenkove Lipe ob ogledu vojvodskega prestola na Gosposvetskem polju.

Šturski zbor je tokrat zadnjič prepeval kot Mešani zbor Župnije Šturje. Odslej bo njegovo ime Župnijski zbor Filipa Terčelja Šturje.