V prvem tednu avgusta poteka v Medjugorju Mladifest, ki zbere več kot 50 000 mladih z vseh koncev sveta. Letos je delček te velike skupnosti sestavljal tudi en šturski kombi.
Festival se je začel v torek s sveto mašo pri kateri so se predstavili predstavniki vseh držav. Naslednje dni so sledile dopoldanska molitev in kateheza. Vsak dan smo slišali tudi veliko pričevanj ljudi, ki se jih je Bog na poseben način dotaknil v težkih trenutkih – družine, ki sta jo ranila samomora očeta in sina; albanskega kardinala, ki je 28 let preživel in pretrpel v zaporu, pa je ob srečanju s človekom, ki ga je obsodil na smrt naredil dejanje krščanske ljubezni – objel ga je in mu izrekel besede odpuščanja; prostovoljcev, ki pomagajo najrevnejšim otrokom po svetu; mladih, ki jih je iz življenjskih zablod rešila skupnost Cenacolo … Popoldne ob 18h smo skupaj molili rožni venec, ki mu je ob 19h sledila sv. maša z bogatim nagovorom, pesmijo in resničnim veseljem zbrane množice. Ko pa je sonce, ki nam je vse dni radodarno podarjalo svojo toploto, zašlo za drevesi, je bil čas za počastitev Jezusa z adoracijo, molitvi s svečami, procesijo Marijinega kipa ter predstave, ki jo je pripravila skupnost Cenacolo in nam je v besedi, sliki in glasbi spregovorila o odrešenju. Čas v Medjugorju smo izkoristili tudi za molitev križevega pota na poti na Križevac, zadnji večer pa smo obiskali še Crnico, hrib Marijinega prikazanja.
Ti dnevi so bili za nas resnično čas posebne milosti. Pogosto so sicer predstavljali šolo odrekanja, saj včasih ni lahko prenašati velike vročine, hkrati pa so nam poklonili veliko močnih sporočil, zgledov in predvsem konkretno izkustvo vesoljne Cerkve in Boga, ki v naših življenjih lahko naredi velike stvari, če mu le odpremo svoja srca in mu dopustimo, da vodi naša življenja.
