Decembra je bil med nami p. Tomaž in skupaj smo razmišljali o pomenu odpuščanja, o tem, kako težko je odpustiti in kako nujno je, da si na tej težki poti priznamo tudi lastne napake, saj le tako lažje razumemo ravnanje drugih in po moje tudi lažje odpustimo. Prav odpuščanje pa je ključno, da lahko v miru in brez nepotrebnih zamer, ki hromijo telo in duha, nadaljujemo življenje.
V januarju pa je bil med nami p. Vili in skupaj s tremi pričevalci smo razmišljali o sprejemanju križa ločitve. Že v naši naravi je, da bi se križu in preizkušnjam najraje izognili, a žal to velikokrat ne gre. Gotovo pa je križ lažje sprejeti, če vemo, da nismo sami, če lahko svojo bolečino podelimo in tudi prisluhnemo kako so se s tem soočali drugi in včasih v teh izpovedih dobimo tudi kakšen namig, kako se spoprijemati s težavami in kako reševati stiske v katerih smo se znašli.
Po vsakem predavanju se je razvil sproščen pogovor in deljenje izkušenj, kar skupaj z dejstvom, da je bila na vsakem srečanju večja udeležba daje vedeti, da so taka srečanja, ne samo potrebna, ampak skoraj nujna. Kdo te namreč lahko bolj razume kot tisti, ki hodi isto pot oziroma je že kakšen ovinek naprej.
Odslej bo skupina delovala pod duhovnim spremstvom g. Zorana. Srečevali se bomo vsak prvi torek v mesecu ob 20h v župnišču v Šturjah. Ker pa se lahko zgodi kaj nepredvidenega, vabim, da spremljate oznanila ali spletno stran župnije Šturje, kjer bodo objavljene morebitne spremembe. Dobrodošel vsak, z izkušnjo razveze in z željo da svojo pot ločitve prehodi ob podpori tistih, ki jim je ta pot poznana. Skupaj bo vsem lažje.
Naj Božji blagoslov in priprošnja Matere Marije ter našega župnijskega rojaka Filipa Terčelja spremljajo delovanje skupine, da bomo s skupnimi močmi, sebi in drugim lajšali trpljenje in bolečine, ki nam jih je prinesla ločitev.
Magdalena