Na sončno sobotno jutro smo se sodelavci ŽK Šturje in družinski člani zbrali pred župniščem. Avtobus smo napolnili z dobrimi obeti, molitvijo in pesmijo. Gospod župnik Zoran nas je med vožnjo seznanil z lepotami Drežnice, zgodovino krajev in običaji.
Ob prihodu v Drežnico nas je sprejel gospod Mirko Kurinčič, ki nam je predstavil zgodovino kraja v času Soške fronte. Nato smo si ogledali njegovo zelo bogato muzejsko zbirko Botognice. Ta dan je bila v hiši poroka domačega sina, tako da smo bili še mi deležni dobrot.
Po ogledu smo se sprehodili skozi slikovito vas, mimo trgovine, starega vodnjaka z žuborečim gorskim izvirom in številnih cvetočih dvorišč pred strnjenimi hišami. Povzpeli smo se do čudovite bele romarske cerkve Srca Jezusovega, ki je bila zgrajena tik pred I. svetovno vojno. Prijazno so nas pozdravili cerkveni zvonovi in domači župnik gospod Hrast, ki nam je predstavil svojo župnijo, zgodovino kraja in opisal opremo cerkve, ki je izredno lepa. Posebno lepi so barviti vitraži, poslikave, kipi in čudovite lesene klopi. Posebnost cerkve je prezbiterij, ki sta ga poslikala dva velikana slovenskega slikarstva Z. Mušič in A. Černigoj.
Pri sveti maši, ki jo je daroval naš župnik, so vestno sodelovali mladi ministranti in sodelavci Karitas.
Sledilo je prijetno druženje na sredi vasi. Hvala gospe Zorki za odlično joto s klobaso in sodelavkam za raznovrstne domače slaščice in češnje. V dobri družbi in smehu je čas zelo hitro minil. Po kosilu je sledil še športni del, tako, da smo napolnili dušo, duha in telo z izvirom novih moči. Ob krasotici Soči smo se sprehodili do slapa Kozjek, ki je dobil ime po edini slovenski avtohtoni pasmi koze – Drežniška koza.
Nazaj grede smo v avtobusu prepevali v sozvočju dobrih misli in melodij in pozno popoldan zaključili naše prijetno romanje.
Ob prihodu v Drežnico nas je sprejel gospod Mirko Kurinčič, ki nam je predstavil zgodovino kraja v času Soške fronte. Nato smo si ogledali njegovo zelo bogato muzejsko zbirko Botognice. Ta dan je bila v hiši poroka domačega sina, tako da smo bili še mi deležni dobrot.
Po ogledu smo se sprehodili skozi slikovito vas, mimo trgovine, starega vodnjaka z žuborečim gorskim izvirom in številnih cvetočih dvorišč pred strnjenimi hišami. Povzpeli smo se do čudovite bele romarske cerkve Srca Jezusovega, ki je bila zgrajena tik pred I. svetovno vojno. Prijazno so nas pozdravili cerkveni zvonovi in domači župnik gospod Hrast, ki nam je predstavil svojo župnijo, zgodovino kraja in opisal opremo cerkve, ki je izredno lepa. Posebno lepi so barviti vitraži, poslikave, kipi in čudovite lesene klopi. Posebnost cerkve je prezbiterij, ki sta ga poslikala dva velikana slovenskega slikarstva Z. Mušič in A. Černigoj.
Pri sveti maši, ki jo je daroval naš župnik, so vestno sodelovali mladi ministranti in sodelavci Karitas.
Sledilo je prijetno druženje na sredi vasi. Hvala gospe Zorki za odlično joto s klobaso in sodelavkam za raznovrstne domače slaščice in češnje. V dobri družbi in smehu je čas zelo hitro minil. Po kosilu je sledil še športni del, tako, da smo napolnili dušo, duha in telo z izvirom novih moči. Ob krasotici Soči smo se sprehodili do slapa Kozjek, ki je dobil ime po edini slovenski avtohtoni pasmi koze – Drežniška koza.
Nazaj grede smo v avtobusu prepevali v sozvočju dobrih misli in melodij in pozno popoldan zaključili naše prijetno romanje.
