Od petka, 9. novembra, do nedelje, 11. novembra 2018, smo veroučenci 6. in 7. razreda skupaj z animatorji in župnikom Zoranom preživeli na duhovni obnovi v Otaležu.
Pozno popoldne se je iz Šturij proti cerkljanskim hribom odpeljala veriga avtomobilov. Prevozili smo nekaj ovinkov in vzponov ter prispeli do župnišča v vasi Otalež. Nastanili smo se po sobah in napolnili naše želodce kar z dobrotami iz popotne torbe. Ko smo pričakali še zamudnike, smo prisluhnili uvodnim besedam o pomenu duhovne obnove, potem pa smo se prepustili spodbudam iz filma Spomin v srcu. Še večerna molitev in že so nas sprejele tople spalke.
Sobotni dan smo pričeli z aktivno telovadbo, molitvijo in zajtrkom. Telesno okrepljeni smo se srečali z zgodbo o Jožefu, ki so ga bratje prodali v Egipt. Spraševali smo se o tem, kakšna je vloga posameznih članov v družini, kakšne starše si želijo otroci in kakšne otroke si želijo starši. V drugem delu pa smo razmišljali o naši družbi, kako vpliva na nas in kakšno je naše mesto v njej. Vsaka stvar je sama po sebi dobra, a paziti moramo, da jo ne zlorabimo, ne uporabimo za slabo.
Po slastnem kosilu, pašta z več kot okusnim golažem, smo odšli na daljši sprehod do vasi Jazne, kjer smo si ogledali cerkvico sv. Miklavža in poklepetali s prijaznimi domačini, ki so nas postregli s sladkimi domačimi dobrotami. Spominjali smo se prav te poti leto nazaj. Bil je sneg, a ga nismo prav nič pogrešali. Namesto njega smo namreč izkoristili odeje listja, s katerim se je ravno tako dalo »kepati«. Veselja ni manjkalo. Po vrnitvi v otaleško župnišče smo pričeli s pripravo na zakrament svete spovedi. Spoved je potekala v cerkvi hkrati s slavilno molitvijo pred Najsvetejšim. Popoldne se je prevesilo v večer z obhajanjem svete maše na malo poseben način. Pričeli smo jo zunaj ob ognju, kjer smo zmolili kesanje (v ogenj smo vrgli listke, ki so nam služili kot pripravo na spoved). Pred vhodom v cerkev je župnik v spomin na sveti krst vsakega pokrižal z blagoslovljeno vodo. Kot na velikonočno vigilijo smo v temi v zadnjih klopeh prebrali Božjo Besedo. Nato smo se pomaknili do oltarja in tam obhajali še evharistično bogoslužje.
Po kočani sveti maši smo odšli na joto s hrenovkami. Gospod župnik nam je kot zaključek duhovne obnove podal še nekaj spodbudnih besed. Potem pa smo večer popestrili še z nekaj družabnimi igrami.
V nedeljo smo najprej uredili hišo tako, da je bila po našem odhodu še lepša, kot smo jo prejeli. Potem smo se pripravili na sveto mašo. Odšli smo na krajši sprehod, ki smo ga izkoristili za preprosto refleksijo. Ko smo se vrnili v Otalež, so se tam že zbirali starši. Skupaj smo obhajali sveto mašo. Po njej pa so starši pripravili pravi piknik, ki nas je še lep čas zadržal v prijetnem druženju.
Izkušnja duhovne obnove je bila zares lepa, bogata za medsebojno povezovanje in verjamemo, da se je Bog dotaknil mladih src. Hvaležni smo vsem animatorjem, ki so nesebično delili izkušnjo mlade vere in svoje darove. Upamo še na mnogo takih vikendov.
Sobotni dan smo pričeli z aktivno telovadbo, molitvijo in zajtrkom. Telesno okrepljeni smo se srečali z zgodbo o Jožefu, ki so ga bratje prodali v Egipt. Spraševali smo se o tem, kakšna je vloga posameznih članov v družini, kakšne starše si želijo otroci in kakšne otroke si želijo starši. V drugem delu pa smo razmišljali o naši družbi, kako vpliva na nas in kakšno je naše mesto v njej. Vsaka stvar je sama po sebi dobra, a paziti moramo, da jo ne zlorabimo, ne uporabimo za slabo.
Po slastnem kosilu, pašta z več kot okusnim golažem, smo odšli na daljši sprehod do vasi Jazne, kjer smo si ogledali cerkvico sv. Miklavža in poklepetali s prijaznimi domačini, ki so nas postregli s sladkimi domačimi dobrotami. Spominjali smo se prav te poti leto nazaj. Bil je sneg, a ga nismo prav nič pogrešali. Namesto njega smo namreč izkoristili odeje listja, s katerim se je ravno tako dalo »kepati«. Veselja ni manjkalo. Po vrnitvi v otaleško župnišče smo pričeli s pripravo na zakrament svete spovedi. Spoved je potekala v cerkvi hkrati s slavilno molitvijo pred Najsvetejšim. Popoldne se je prevesilo v večer z obhajanjem svete maše na malo poseben način. Pričeli smo jo zunaj ob ognju, kjer smo zmolili kesanje (v ogenj smo vrgli listke, ki so nam služili kot pripravo na spoved). Pred vhodom v cerkev je župnik v spomin na sveti krst vsakega pokrižal z blagoslovljeno vodo. Kot na velikonočno vigilijo smo v temi v zadnjih klopeh prebrali Božjo Besedo. Nato smo se pomaknili do oltarja in tam obhajali še evharistično bogoslužje.
Po kočani sveti maši smo odšli na joto s hrenovkami. Gospod župnik nam je kot zaključek duhovne obnove podal še nekaj spodbudnih besed. Potem pa smo večer popestrili še z nekaj družabnimi igrami.
V nedeljo smo najprej uredili hišo tako, da je bila po našem odhodu še lepša, kot smo jo prejeli. Potem smo se pripravili na sveto mašo. Odšli smo na krajši sprehod, ki smo ga izkoristili za preprosto refleksijo. Ko smo se vrnili v Otalež, so se tam že zbirali starši. Skupaj smo obhajali sveto mašo. Po njej pa so starši pripravili pravi piknik, ki nas je še lep čas zadržal v prijetnem druženju.
Izkušnja duhovne obnove je bila zares lepa, bogata za medsebojno povezovanje in verjamemo, da se je Bog dotaknil mladih src. Hvaležni smo vsem animatorjem, ki so nesebično delili izkušnjo mlade vere in svoje darove. Upamo še na mnogo takih vikendov.
