PONEDELJEK
Pa se je začelo. Dvorišče ob župnišču v Šturjah in nekaj ulic okrog njega je danes napolnil otroški smeh. Sto otrok in preko dvajset animatorjev, pa nekaj gospodinj in drugih pomočnikov je vstopilo v oratorijski teden.Prvi dan smo spoznali Petra Klepca in njegovo žalost v pastirskih letih, ki pa se je z Božjo pomočjo spremenila v veselje in hvaležnost. Skupaj z njim smo se učili prositi Boga in bližnjega. Animatorji so nam zaigrali prvi odlomek iz zgodbe. (Le kaj pride jutri?) Po spodbudnih besedah župnika Zorana pa so se otroci o tem pogovarjali še z animatorji. Dopoldan je hitro minil. Končali smo ga v cerkvi z molitvijo pred Najsvetejšim. Ko smo se okrepčali z odličnim kosilom, pa je bil čas za igre polne raznih domislic. Vrhunec dneva pa je bila sveta maša, pri kateri so se pridružili tudi nekateri starši. Veseli smo, da nam je Jezus tako blizu. Z nami je, da ga prosimo, pri maši pa se mu radi tudi zahvalimo.
Jutri pa bo spet nov dan. Zelo se ga veselimo …
TOREK
Drugi oratorijski dan. V znamenju dveh besed: odpuščanje in voda. Peter Klepec je prejel moč, ki mi ni bilo enake. Ni je uporabil za maščevanje, ampak je vsem, ki so mu prej nagajali, odpustil. Še več, s svojo močjo jim je rad pomagal. Bog, ki je oče vseh ljudi, je prvi, ki nam odpušča grehe, ki se jih kesamo. Želi, da se imamo radi med seboj in si odpuščamo. O tem smo razmišljali dopoldne ob dramski igri in katehezi. Po njej pa smo se otroci in animatorji odpravili na krajše romanje do Doma starejših občanov, kjer smo skupaj obhajali sveto mašo, v veliko radost starejših in obogatitev mlajših.Dar Božjega odpuščanja nam je bil podeljen s svetim krstom v znamenju vode. Zato je bilo povsem primerno, da smo to popoldne izpeljali tudi vodne igre, polne veselja in doživetij. Proti večeru pa smo se animatorji z vodo spogledali še malo globlje. Pred nami pa je nov dan …
SREDA
Tretji oratorijski dan. V Šturjah smo preživeli le nekaj minut, kajti takoj ko smo se zbrali, smo zmolili za srečno pot in se peš odpravili izpred župnišča skozi Žapuže in Kožmane, nato pa strumno v hrib skozi Dolgo Poljano do Budanj in še naprej. Ustavili smo se na Ravnah, čudovitem prostoru, ki nam je nudil zavetje nekaj ur. Ko smo se okrepili z dobro malico, smo si ogledali tretji del oratorijske dramske zgodbe.Starejši otroci so se nato srečali z Jezusom v zakramentu svete spovedi, mlajši pa so prisluhnili katehezi o lepoti medsebojne pomoči. Bog nam je namreč darove, talente in vse, kar imamo, podelil zato, da bi z njimi delali dobro za vso skupnosti in ne le za svoje interese.
Ko so zakrulili naši želodci, smo pojedli kosilo, ki so nam ga pripeljale skrbne gospodinje. Na Ravnah je bilo zelo lepo, zato smo si vzeli več prostega časa za igro in prijatelje. Ko je napočil čas, smo se spustili nazaj v Budanje do cerkve in tam imeli zaključno sveto mašo.
ČETRTEK
V četrtem dnevu nas je spremljala moč spoznanja. Peter Klepec je spoznal kraljevo prevaro. Vztrajal je na tem, da dobi obljubljeno nagrado, da je lahko pomagal svojim vaščanom. Nam pa spoznanje, ki nam ga daje Bog, pomaga, da bi delali prave korake v življenju. Ta dan smo veliiiko prepevali, se naučili kar nekaj novih pesmi, stare pa utrdili in napolnili s še več žara in veselja. Imeli smo raznovrstne delavnice, od kuharske in športne do frizerske in znanstvene (pa še veliko vmes). Po lepi molitvi pred Najsvetejšim ob dvanajstih in odličnem kosilu smo s svojim veseljem ponovno napolnili Šturski park. Na koncu smo vse, kar nosimo v srcih, pri sveti maši položili pred Jezusa.Za animatorje in najstnike pa se dan še ni končal. Po refleksiji in večerji sta se nam pridružila kapucina br. Jakob in br. Jožef. Br. Jakob nam je predstavil zanimivo primerjavo dveh pravljičnih junakov: Petra Klepca in Petra Pana. Ob teh likih nas je spodbudil, naj ne živimo v svetu, ki sploh ne obstaja, ampak naj raje rečemo življenju »da« v vsej resničnosti. Boga prosimo, da nam pomaga to storiti z veliko mero spoznanja. Še malo druženja ob sladkih dobrotah, večerna molitev, slovo od najstnikov in … kmalu bo peti dan.
PETEK
Neverjetno hitro je prišel zadnji oratorijski dan. Petek. Ob veselem bansanju so otroci pricapljali na župnijsko dvorišče. V dramski igri so nam tokrat animatorji predstavili življenjsko odločitev Petra Klepca, poroko z Nežo. Župnik Zoran nam je nato pokazal na pomen in veličino medsebojnega prijateljstva, še bolj pa pomen življenjske odločitve, ki je, da življenje posvetimo bližnjemu z zakramentom svetega zakona ali pa ga posvetimo Bogu. Z animatorji so otroci te besede še poglobili. Sledile so delavnice – prav tak izbor kot dan prej. Po kosilu pa so velike igre spet presenetile z zanimivimi izzivi. Vrhunec dneva (morda tedna) pa je bila zaključna sveta maša. Radostna pesem otrok je odmevala po cerkvi, in gotovo je gorela tudi molitev v mladih srcih. Razšli smo se polni hvaležnosti in odločeni, da drugo leto ponovno pridemo na oratorij.Animatorji smo na refleksiji ugotovili, da smo dobra ekipa, da želimo tako delati še naprej in svoje srca še bolj odpirati ne le drug drugemu pač pa tudi Bogu. Nato pa smo se zagrizli v pospravljanje, ki se bo nadaljevalo tudi še, ko se prebudimo v nov dan. Bogu hvala za vse.
