Na Štefanovo smo se, po dvoletnem premoru zaradi epidemije koronavirusa, ob 8h zbrali k sveti maši, kjer je bil tudi blagoslov kolednikov. Ti so po maši z blagoslovom šli po Šturskih ulicah in oznanjali veselje Jezusovega rojstva. Župljani so ob tem za misijone darovali neverjetnih 6.688,00 EUR. Trikraljevska akcija je uspela bolj kot pred korona časom, za kar se vsem krajanom iskreno zahvaljujemo. Bog vam povrni za vaše darove.
Zahvaljujemo se tudi vsem otrokom in animatorjem, ki so akcijo izvedli. Zaključili smo jo v Marijinem domu z razdelitvijo sladkarij, ki so jih iz svojega poslanstva prinesli otroci. Glavna nagrada za kolednike pa je bila seveda pica, ki so jo bili vsi zelo veseli.
O tem pa bodo verjetno najlepše spregovorili kar spomini in vtisi kolednikov:
Animatorka Iris Leban:
»Kot tradicija veleva smo se 26. decembra koledniki odpravili na svojo pot. Po jutranji maši smo prejeli blagoslov, naredili skupinsko sliko ter po skupinah odšli vsak v svojo smer ter župljanom polepšali praznično dopoldne.
Sprejeli so nas z nasmehom, toplino in lepim voščilom ter darovi za otroke v misijonih, seveda pa niso pozabili tudi na naše pridne kolednike in jih razveselili s kakšno malo drobnarijo.
Ko smo zaključili, smo se s polnimi rokami vrnili nazaj v Marijin dom, kjer smo naredili sliko posamezne skupine ter se okrepčali s pico in toplim čajem.
Lahko rečemo, da nam je po dveh koronskih letih uspelo izpeljati izjemno trikraljevsko akcijo s katero smo razveselili župljane in naredili nekaj dobrega za tiste, ki živijo v pomanjkanju.
V tej akciji sodelujem že odkar sem bila predšolski otrok. Zame nekako sploh ni božiča, ne da bi potekala trikraljevska akcija. Kot mlajša je bilo to zame neka navada in hkrati doživetje, bilo je bolj zanimivo, saj si oblečen v kralja in se počutiš, kot da igraš neko vlogo, nekoga pomembnega, sedaj, ko pa sem malo starejša in je korona to prekinila za kar dve leti je občutek čisto drugačen. Morda je na to vplivalo tudi to, da sem bila letos animatorka in imela svojo skupino. Tu si prostovoljno in poseben občutek je, ko svoj prosti čas nameniš nečemu dobremu in ne, da samo lenariš doma. Malo bolj poznaš tudi okoliščine in bolje razumeš, da na svetu ni vedno enakopravnosti in marsikdo živi v pomanjkanju. Največ kar lahko stori vsak sam je, da po svojih zmožnostih, pa čeprav morda samo z enim dopoldnevom kot je trikraljevska akcija pomaga in naredi nekaj dobrega.
Seveda pa ti dan polepšajo tudi ljudje, ki te nestrpno pričakujejo z nasmehom, prijazno in lepo besedo, da lahko prav začutiš to toplino, s katero te sprejmejo in darujejo, saj si tudi oni želijo pomagati tistim, ki so pomoči potrebni.«
Šestošolec Dejan Čermelj:
»Po maši in blagoslovu smo se razporedili v skupine ter se odpravili koledovati po domovih. Nas so del poti peljali z avtom, ker smo imeli zelo oddaljeno ulico. Večina otrok pa je šla peš do bližnjih ulic. Obiskali smo precej domov in v vseh so nas toplo sprejeli. Nekateri so nas celo povabili v svoj dom in nas pogostili s čajem in piškoti. Prav vsi pa so darovali denar za slovenske misijone ter sladkarije za kolednike. Po končanem koledovanju smo se peš vrnili do Marijinega doma ter tam pojedli pice, ki so jih naročili za kolednike. Veseli me, da bomo z zbranim denarjem pomagali drugim otrokom po svetu in jim s tem obudili upanje in veselje.«
Šestošolka Neža Polanc Golob:
»Trikraljevska akcija mi je bila od vedno zelo všeč. Vsi udeleženi na zabaven in enostaven način naredimo veliko dobro delo, ki ga drugače morda ne bi. Zato je vodilo »Naše veselje za srečo drugih« pravi naslov te akcije.
Letos se nas je zbralo ogromno kolednikov in animatorjev, ki smo se po jutranji sveti maši in blagoslovu po skupinah odpravili vsak na svoj konec šturske župnije. Potrkali smo na veliko vrat in čeprav so nekatera ostala zaprta, nam to ni vzelo volje, temveč nam je dalo nov zagon. Seveda so nam dodatnega zagona dale tudi prijazne besede župljanov, ki so nas sprejeli. Da božičnih dobrot, s katerimi so nas pogostili, niti ne omenjam. Veseli smo bili čisto vsakega daru, pa če je bil še tako majhen. Animatorji so na vrata hiš lepili nalepke kot sporočilo miru, veselja in blagoslova, ki ga koledniki prinašamo v domove. Ko smo prišli do konca seznama, smo se odpravili nazaj proti Marijinemu domu, kjer smo oddali darove in se okrepčali. Imela sem se super in se že veselim naslednje Trikraljevske akcije.«
Animatorka Klara Bratina:
»Kako lepo je ko lahko delček svojega časa podariš za druge … tako smo mislili vsi, ki smo se v ponedeljek po dveh letih spet zbrali in se odpravili po domovih. Bila sem vesela, ker sem prvič izkusila, kako je biti animatorka. Imela sem super skupino in kljub temu, da vreme ni ravno sodelovalo in nam je viroza letos malo ponagajala, smo ljudem po domovih nesli mir in blagoslov. Ljudje so nas toplo sprejeli in darovali za otroke v misijonih. Na koncu pa je bil ves vložen čas in trud poplačan s pico in sladkarijami… Se vidimo naslednje leto!«
Vsi udeleženci trikraljevske akcije, tako tisti, ki so koledovali kot tisti, ki so darovali, bi lahko napisali svojo zgodbo. Glavne zgodbe trikraljevske akcije pa se bodo pisale v daljnih misijonskih krajih. Tam naj s pomočjo naših darov gradijo lepše in prijaznejše življenje. Naj ob tem prepoznavajo ljubezen in skrb Boga Očeta, ki je na svet poslal svojega Sina. Naj čutijo ljubezen, ki tudi nas žene, da bi pomagali bratom in sestram po vsem svetu.
