Spoštovani gospod župnik Zoran Zornik,
spoštovani gospod duhovni pomočnik Ivan Albreht,
dragi župljani župnije Šturje!
Ko se v tem jutru zbiramo pri domačem daritvenem oltarju, se v srcu najbrž prebujajo številni spomini na leta dragocenega in lepega sodelovanja med nami. Šolske sestre smo na pobudo gospoda župnika Berceta prišle v Šturje leta 1967, in sicer iz takratne tržaške province. Po letu 1970 pa smo tukaj delovale sestre mariborske province. Od leta 2022 smo ponovno ena provinca – Mariborska provinca Brezmadežnega spočetja.
Sestre, ki so živele v Šturjah, so se vključevale v župnijo in v njej tudi z vsem srcem sodelovale v katehezi, pri vodenju petja, delitvi obhajila pri svetih mašah in v domu starejših, molitvi, v različnih skupinah ter dobrodelnih akcijah pri zbiranju darov za misijone. Gotovo pa je bilo vsa ta leta dragoceno njihovo molitveno zaledje na Idrijski cesti, kjer so v sestrinski kapelici pred Najsvetejšim vedno rade molile za vse vas. V tej skupnosti so mlade zbirale tudi na duhovih vajah in na različnih tečajih. Čeprav so bile sestre sprva poklicane v Šturje kot pomoč pri pastoralnem delu, se je sodelovanje z laiki vedno bolj krepilo in širilo. Tako ima župnija sedaj veliko dragocenih sodelavcev, česar smo iskreno vesele.
Sama nisem nikoli živela v Šturjah, mi je pa bilo vedno lepo videti, kako ste domačini in sestre povezani med seboj in si vedno radi pomagate. Toliko dragocenih vezi se je v teh letih spletlo med vami. Sestre, ki so delovale pri vas, so mi zaupale, da so hvaležne za vašo vernost, zavzetost za župnijo, iskreno prijaznost in naklonjenost do sester. Hvaležne za bogato, raznoliko in razgibano župnijsko življenje, vaš trud pri Slomškovem bralnem priznanju, trikraljevski akciji, petju in igranju različnih inštrumentov, s katerimi sodelujete pri bogoslužju, za različne ustvarjalne delavnice in dobrodelnost, skupna romanja in še bi lahko naštevali. V lepem spominu jim ostaja tudi lepota Vipavske doline. S skupnimi močmi ste naredili veliko dobrega, predvsem pa skupaj slavili Gospoda in tudi na mlajše vedno radi prenašali svojo vero, čut za sočloveka in ljubezen do župnije.
Dar je, kjer lahko redovna skupnost živi v tako lepi povezanosti z župnijo kot tukaj v Šturjah. Morda je bilo prav zato še težje narediti ta končni korak, čeprav se je o zapiranju naše skupnosti v Šturjah govorilo že nekaj let. Pešanje moči sester, njihove zdravstvene težave, predvsem pa pomanjkanje mlajših sester v celotni provinci, je vedno bolj klicalo po spremembah. Po tem, da kaj tudi opustimo in dovolimo Gospodu, da nam pokaže nove poti.
Hvaležna sem s. Mileni, s. Milki in s. Otiliji, da smo lahko iskreno spregovorile o boleči temi odhoda, dale prostor solzam, hvaležnosti, molitvi. Noben odhod ni enostaven, zlasti ne, če zapuščaš kraje, kjer so te ljudje lepo sprejeli, te bili iskreno veseli in ti dali vedeti, da si dobrodošel in da te imajo radi. In vendar … Kadar je v ospredju hvaležno srce in molitev drug za drugega, je tudi v slovesu lahko zaznati Božji blagoslov.
V imenu šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja se vam zato iskreno zahvaljujem za vašo srčnost in dobroto. Duhovniki in župljani ste nam izkazovali spoštovanje, pozornost, prijaznost, bili do nas velikodušni z darovi in različno pomočjo. Hvala, da smo se med vami čutile sprejete, domače. Hvala za bogato versko življenje v župniji, hvala za vaše pričevanje!
V hvaležnosti za naših skupnih 58 let, za lepo sodelovanje z duhovniki pa tudi z vsemi vami, predvsem pa kot znamenje, da nas bo ta daritveni oltar vedno povezoval, podarjamo župniji Šturje kelih iz naše sestrinske kapele, in spominske podobice, ki jih boste prejeli ob koncu svete maše.
Naj bo vse vaše delo vedno močno zasidrano v Gospodu, ki je naša moč in naše veselje. Skupaj z nami radi molite tudi za nove duhovne poklice. Me sestre pa bomo z molitvijo še naprej klicale Božji blagoslov na vse vas.
Iskrena hvala za vse in Bog povrni!
s. Tina Dajčer