Žegnanje v Šturjah

Jezus, dobri pastir, ohrani našo župnijo in slovenski narod (napis na novem zvonu)

V nedeljo, 30. oktobra 2022, smo se Šturci razveselili dveh dogodkov; posvetitve novega zvona in blagoslova obnovljenega Marijinega doma.

Pred nedeljsko mašo smo se zbrali okrog župnijske cerkve sv. Jurija. Ko je konjska vprega, na lepo okrašenem vozu, pripeljala zvon, se je čutilo vznemirjenje vseh prisotnih. Škof Jurij Bizjak je zvon posvetil. Zaslišal se je njegov zven, nato pa je staro in mlado z zanimanjem opazovalo, kako se zvon dviga proti zvoniku. Pevci so zvon pospremili s pesmijo.

Zvon je težak 640 kg, krasi pa ga podoba vinske trte in Jezusa, dobrega pastirja. Vlit je bil v livarni v Žalcu, 27. maja 2022. Vlitje zvona so spremljali tudi predstavniki župnije. Pri slavnostnem prevozu ga je skozi šturske ulice pripeljalo Konjeniško društvo Sv. Štefan, v zvonik pa so ga dvignili ajdovski gasilci in jamarji, za vrv so poprijeli tudi zraven stoječi možje in otroci.

Sledila je slovesna maša. Škof nas je nagovoril in spodbudil, da bomo hvaležni za nove pridobitve. Preko njih naj župnija kot člen vesoljne cerkve gostoljubno odpira svoja vrata.

Ob koncu bogoslužja se je g. župnik Zoran Zornik zahvalil vsem dobrotnikom, ki so materialno in duhovno pomagali pri nakupu zvona in obnovi Marijinega doma. Še posebej je izpostavil velikodušnega donatorja g. Iva Boscarola in gradbeno podjetje Elita Nagode, ki je svoje delo opravilo profesionalno in pravočasno. Predstavnik župnije pa se je zahvalil g. župniku, da je naša gonilna sila, brez katere novega zvona in obnovljenega Marijinega doma ne bi bilo.

Po maši je škof blagoslovil še obnovljen Marijin dom. Ta je po obnovi ohranil svojo prvotno strukturo. Nad večjo dvorano s pomožnimi prostori in kuhinjo, se nahajata dve učilnici in pevska soba. Obnovljeni dom bo odpiral vrata župnijskim srečanjem, verouku, pevskim vajam ter drugim srečanjem.

Marijin dom je bil zgrajen leta 1933 v času najtršega fašizma. V njem so se odvijala srečanja krščanskega nauka in shodi Marijine družbe, pa tudi razne slovenske verske prireditve in akademije. Bil je versko središče, ki mu na Primorskem ni bilo para. V tistih časih je predstavljal dokaz, da je mogoče širiti evangelij tudi v najtežjih okoliščinah.

Po blagoslovu, ob pritrkovanju zvonov, smo lahko ob žlahtni kapljici in prigrizkih, ki so jih pripravile skrbne gospodinje, občudovali prenovljene prostore Marijinega doma in se veselili bodočih srečanj v novih prostorih.

Barbara Kete Koren