V zgodnjih jutranjih urah, dne 17.10.2023, se avtobus pred šturskim župniščem hitro polni s potniki, farani, ki imajo obraze polne pričakovanja. Čaka nas romanje na Madeiro in potem še v Fatimo. Naše mesto še spi, ko motor avtobusa zabrni in krenemo naprej.
Tiho drvimo meji naproti in naprej čez Italijo proti Bergamu, kjer se bomo vkrcali na letalo proti Madeiri. Ko se prikažejo prvi sončni žarki, začnemo z molitvijo hvalnic. Pri nekaterih potnikih je čutiti nekoliko negotovosti glede samega poleta, saj letimo prvič. Seznanimo se z letališkim redom in se vkrcamo na letalo. Po štirih urah, brez večjih težav, pristanemo v Funchalu, glavnemu mestu Madeire. Že na poti do hotela, opazujemo bujno zelenje, značilne iglavce, pred našim hotelom pa zorijo banane. Iz hotelskega okna opazujemo valovanje Atlantskega oceana in gosto poseljeno mesto. Zrak, ki ga vdihujemo je svež in prijetno topel. Zavemo se, da smo na resnično posebnem kraju.
Madeirine značilnosti: To je avtonomna regija, ki je od 1976 pod portugalsko upravo. Leži 520 km zahodno od Afrike, 500 km severno od Kanarskega otočja in 1000 km JZ od Lizbone. Ima 260.000 prebivalcev, od tega jih polovico živi v glavnem mestu Funchal. Površina je 741 km2 – 57 km x 22km. Poleg turizma in industrije hrane ter pijače, se ukvarjajo tudi z gradbeništvom.
Drugi dan nas naša vodička Judita pelje na ogled botaničnega vrta Jardim Botanico, ki nas preseneti z bujno floro. Veliko rastlin, ki pri nas doma raste v hiši, raste tu prosto ali v urejenih vrtovih. Presenetijo nas orjaški kaktusi, palme, avtohtono zmajevo drevo in čudovite strelicije , nacionalni cvet Madeire. Sledi maša v cerkvi Naše Gospe iz Monta, kjer je pokopan Karel I., zadnji avstro-ogrski cesar. S svojo družino je bil izgnan na Madeiro. Danes je prištet med blažene, zaradi svoje krščanske drže in prizadevanja za mir med narodi. V postopku beatifikacije je tudi njegova žena Cita. Devica iz Monta je zaščitnica otoka in vsako leto 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, se tu odvija romanje po kolenih po stopnicah do cerkve.
Kar precej sopotnikov preizkusi vožnjo na saneh iz pletenega šibja in lesene podloge – Monte Tobogan, je eno od tipičnih doživetij Madeire. Nadaljujemo z ogledom mestne tržnice in ribarnice, kjer okušamo nepoznane vrste sadja in si ogledujemo zanimive vrste rib. Na tržnici je mogoče poleg spominkov in sadja, kupiti tudi sadike in semena.
Sprehodimo se v center glavnega mesta Funchala, mimo stolnice, ene redkih stavb, ki so ostale nedotaknjene vse od posvetitve leta 1514. Privoščimo si tudi degustacijo sladkega vina z Madeire. Zraven nam ponudijo značilne medene piškote. Poskusimo tudi tradicionalni kruh s česnom – bolo do caco. Skozi center se vrnemo v hotel, mimo kipa in muzeja Christiana Ronalda, legende profesionalnega nogometa ter slavnega otočana, ki je z otokom še vedno zelo povezan.
Tretji dan se podamo na zahodni del otoka v ribiško vas Camara de Lobos. Pogled na klif Cabo Girao nas osupne že od daleč. Nad njim se kopičijo megle, zato smo ta dan prikrajšani za razgledno točko. V bližini razgledišča odkrijemo čudovito kapelo fatimske Mati božje, kjer imamo mašo. Nadaljujemo z ogledi terasastih vasic, nasadov in evkaliptusovih gozdov. Obiščemo Riberio Bravo in Porto Moniz z vulkanskimi bazenčki. Čez planoto Val de Serra se vrnemo v Funchal.
Četrti dan se podamo na vzhodni del otoka. V Camachi obiščemo malo tržnico in si ogledamo številne cerkve. V eni od njih imamo mašo. Po maši doživimo topel sprejem faranov Camache. Naš izkušen šofer Ricardo nas spretno pripelje do tretjega najvišjega vrha Madeiere – Pico do Arieiro 1818 m, kjer opazujemo hitrost megle, ki občasno odkriva razglede in jih nazaj skriva. Iz visokega vrha se spustimo čez Ribeiro Frio, Faial, čez Levade do najbolj vzhodnega dela otoka, značilne vasice Santana (sv. Ana) ki ohranja s slamo krite tradicionalne trikotne hiške, ki so prenovljene in odprte za javnost. Med potjo opazujemo terasasto pokrajino, ki je kljub hudi strmini, večinoma obdelana. Levade so vodni kanali, ob katerih so speljane urejene sprehajalne poti. Kanali so bili včasih namenjeni za namakanje sladkornega trsa, danes pa so velika turistična atrakcija. Zaključimo s kopanjem na majhni slikoviti sončni plaži Pranha, ki je pravo nasprotje megle v hribovitem delu Madeire.
Peti dan začnemo z mašo v hotelu. Avtobus nas popelje do čudovitega razgleda na mesto Funchal. Od tu obiščemo nunsko dolino Curral das Freiras, kamor so se v 16. stoletju zatekle redovnice reda sv. Klare pred gusarji. Dolina je krater ugaslega vulkana. Ne glede na to, da nas preseneti dež, opazimo slikovitost pokrajine. Pred dežjem se zatečemo v zavetje samostanske cerkve in zmolimo hvalnice. V gostilni nam postrežejo s pečenimi kostanji. V Funchalu se ustavimo na kosilu tradicionalnih madeirskih jedi in odkrijemo, da so prebivalci Madeire resnično gostoljubni. Našo pot nadaljujemo do letališča, kjer se s par zapleti, v dveh skupinah, vkrcamo na dve letali in priletimo do Lizbone. V poznih večernih urah po vseh zapletih, hvaležni prispemo v Fatimo, kjer se namestimo v dominikanskem hotelu. Takoj opazimo, da smo na celini. Zrak je bolj mrzel, dolg rokav pa obvezen. Pod Marijinim varstvom zaspimo.
Drugo jutro si najprej ogledamo votlino prikazovanj, kjer se je pastirčkom prikazovala Marija. Skozi ena od dvanajstih vrat vstopimo v moderno katedralo Sv. trojice. Velikost prostora nas prevzame. Na sredini ogromnega mozaika stoji Jagnje, pred njim pa ogromen, na križu trpeči Kristus. Desna stran mozaika predstavlja staro zavezo z Janezom Krstnikom, leva stran pa novo zavezo z Marijo in pastirčki. Umetnik se je v svojem delu naslonil na besede iz Razodetja: “Glej, pridem kmalu in z mano pride moje plačilo, da povrnem vsakomur po njegovem delu. Jaz sem Alfa in Omega, Prvi in Zadnji, začetek in konec”.
Zjutraj obiščemo križev pot, ki se vije po oljčnem nasadu. G. župnik pri vsaki postaji pove nekaj misli, ki nas zelo nagovorijo. Tudi pridige pri vsakodnevnih mašah lepo zaokrožujejo naše popotovanje ter povzemajo težave in izzive, s katerimi se soočamo v našem življenju. Križev pot se zaključi v kapeli, kjer imamo mašo. Po maši obiščemo vasico, kjer so živeli Lucija, Frančišek in Jacinta. Vasica se imenuje Aljustrel. Hišice fatimskih vidcev so preproste in avtentične, da si z lahkoto predstavljamo dogajanje v tedanjem času.
Pozno popoldne imamo prosto za osebno poglabljanje in raziskovanje trga Esplanade. V stari cerkvi lahko prisluhnemo koncertu klasične duhovne glasbe. Obiščemo grobove treh pastirčkov. Zvečer se udeležimo molitve in procesije z lučkami. Po mikrofonu se ob molitvi rožnega venca v različnih jezikih, oglasi tudi slovenska molitev naših dveh sopotnikov. Občuti se globoko edinost narodov v češčenju Marije. Nato v dveh strnjenih vrstah procesije sledimo velikemu svetlečemu križu, ob petju fatimske Marijine himne. Med obema vrstama, na okrašenem podstavku, nosijo Marijin kip.
Drugo jutro imamo mašo v eni od kapel. Sledi čas za osebno molitev in nakupe spominkov. Po slovesu od fatimske Matere božje nadaljujemo pot proti lizbonskem letališču, kjer z letom proti Benetkam počasi zaokrožujemo naše romanje.
Z vrečo polno vtisov in spominov na čudoviti rajski otok ter duhovno poglobljeni in veseli, zaradi srečanja s krajem Fatima, kjer je Marija po pastirčkih prinesla toliko milosti, se Bogu hvaležni, srečni in zadovoljni vrnemo domov.
Barbara