V petek 21.10. smo se veroučni učenci 8.razreda udeležili duhovne obnove v Otaležu, majhnem a prijetnem podeželskem naselju v bližini Idrije. Spremljali so nas župnik g. Zoran Zornik, sestra Ema in animatorji: Tina Bajc, Sergej Praček, Zala Červ, Patrik Kobal, in drugi.
Ob prihodu v Otalež, smo se veroučni učenci 8. razreda udeležili svete maše. Po sveti maši smo se odpravili v župnišče, povečerjali in razpakirali. Pohiteli smo s pripravo sob za spanje in se odpravili na podstrešje, kjer smo se v prijateljskem in sproščenem duhu pogovarjali in peli. Sledil je manj zanimiv del – umivanje zob in obisk postelj. No, malce smo posleparili in se še malo pogovarjali, vendar ne dolgo. Vse nas je hitro obiskal spanec.
Še dobro, da nismo preveč ponočevali, saj smo vstali že zelo zgodaj. Na presenečenje vseh nas je pred zajtrkom čakala jutranja telovadba. Ko smo se dodobra telesno prebudili, so nas lačni želodčki spomnili, da je čas za zajtrk. Zajtrk smo zaključili z molitvijo.
Spet smo se odpravili na podstrešje, kjer smo razpravljali o grehu in pomenu spovedi. Pesem je bila stalna spremljevalka naših pogovorov. Župnik nas je razdelil v 4 skupine. Vsaka skupina je imela svoje animatorje, s katerimi se je pogovarjala in ustvarjala. V skupinah smo se pogovarjali o vrednotah življenja in o tem naredili tudi plakat. Vsaka skupina je pripravljen plakat predstavila tudi ostalim. Župnik je ob predstavitvah dodal še kako misel, ki se je nanašala na vsebino plakata.
Čas je hitro mineval in že je kazalec na uri oznanil kosilo. Po molitvi smo se birmanci pripravljali za spoved. Sledila je spoved naših grehov. Dobrodošel je bil kratek popoldanski oddih, kateremu je sledilo ponovno ustvarjanje v skupinah. Priprava na obnovitev krsta je bila za nas birmance pravi duhovni izziv. Ko smo menili, da smo pripravljeni na obred krsta, je vsak od nas dobil svojo svečo, jo prižgal in se z njo v roki odpravil do cerkve, kjer je bil kot pri svetem krstu pokrižan z blagoslovljeno vodo.
Večerni maši je sledil še zadnji obisk podstrešja z animatorji, ki so nam pripravili različne zabavne igre. Čas je hitro mineval in že je bila ura več kot polnoč. Trudni smo se odpravili na nočni počitek.
Ura bujenja je bila glede na “ponočevanje” prejšnjega dne precej zgodnja. Po zajtrku je vsaka skupina dobila nalogo glede čiščenja in pospravljanja. Ta del nam res ni bil pri srcu, a smo zmogli, ravno pravi čas, da smo se skupaj s starši udeležili nedeljske svete maše. Sledil je dopoldanski prigrizek, kjer so starši in spremljevalci malce pokramljali. Poslovili smo se in odšli domov.
Imeli smo se lepo, o veliko stvareh smo se pogovarjali in delili mnenja. Verjetno bo veliko prilik, ko se bomo pridobljenih spoznanj iz vikenda duhovne obnove spomnili.
David Bajec
Več pa v naslednji fotogaleriji…
Birmanska duhovna obnova, Otalež
