Prijeten hribovski kraj Otalež je v preteklih tednih za dva vikenda sprejel našo nadebudno Štursko mladež. Veroučenci 5. in 6. razreda so tam od 17. do 19. novembra doživeli duhovno obnovo ob liku svetega apostola Petra. Skupaj z njim smo odkrivali našo poklicanost in mesto v Cerkvi. Razmišljali smo o župniji kot o ladji, na kateri skupaj plujemo. Na njej je mesto za vsakega. Posebej smo se ustavili ob sveti maši, ki nas še posebej povezuje. Popoldne smo na sprehodu našli skrite zalogice snega in se z njim (glede na majhne količine) čudežno povsem okepali. Ko smo se v hiši ogreli, smo pri zadnji katehezi ob Petrovi zatajitvi skušali prepoznati grehe, ki bremenijo naša srca in jih pri spovedi izročiti Jezusu, ki jih je vedno pripravljen odpustiti.
Od 1. do 3. decembra pa so Otaleško župnišče napolnili mladi iz 8. in 9. razreda. Z njimi smo se ustavili ob liku Chiare Luce. V petek zvečer smo si pogledali film o njej ter razmišljali o pomembnosti vključenosti v skupnost. Da bi tudi med seboj gradili tako skupnost, smo pričeli z igro skriti prijatelj. Naslednji dan smo razmišljali o pomenu naših odločitev, kaj mi pomeni, da sem kristjan ter kakšna se mi zdi naša župnija, kakšno bi želeli in kaj lahko njej prispevam tudi sam. Popoldne smo se okepali v snegu, ki ga je bilo povsod dovolj. Na koncu (tako se je zdelo) pa ga je bilo največ za vratom. Imeli smo še pripravo na spoved in prejem tega zakramenta.
Oba vikenda smo končali podobno. Po spovedi v soboto popoldne je sledilo bogoslužje, podobno tistemu na velikonočno vigilijo. Na dvorišču smo prižgali ogenj. Župnik ga ja blagoslovil, otroci pa so vanj vrgli listke, na katere so v pripravi na spoved napisali svoje grehe. Ti so se v ognju izničili kot grehi pri spovedi. S svečkami prižganimi ob blagoslovljenem ognju smo v procesiji odšli v cerkev in se ustavili zadaj pri vratih. Podobno kot je bilo ob našem krstu. Z blagoslovljeno vodo je župnik vsakega poklical po imenu, pokrižal in blagoslovil. Usedli smo se v zadnje klopi in v tišini prisluhnili Božji Besedi ter izrekli prošnje Bogu. Po tem so se v cerkvi prižgale luči v znamenje, da bo med nas v evharistiji kmalu prišel Jezus, ki je Življenje. Pomaknili smo se do daritvenega oltarja, ker smo obhajali posebej doživeti evharistično bogoslužje.
Hvaležni za tako slovesnost in vse druge duhovne darove in prijateljstva, ki so se v teh dneh utrjevala, smo večer zaključili veselo. Animatorji so otrokom večer popestrili s svojimi posebnimi idejami.
Nedelja pa je bila predvsem v znamenju slovesa, ki ga je kronala sveta maša, pri kateri so se pridružili starši in seveda Otaležci, ki so bili prav veseli našega obiska. Posebna zahvala za dva lepa vikenda gre animatorjem, ki so prispevali pomemben in nepogrešljiv delež za pravi utrip duhovne obnove. V Otalež se bomo še radi vrnili.
