Romanje k Materi Tereziji v Makedonijo 2018


Prvi dan:V zgodnjih jutranjih urah smo se 27. aprila odpeljali z avtobusom na čudovito romanje. Vozili smo se preko Hrvaške, mimo Beograda do Niša, rojstnega kraja Konstantina Velikega. Ob 1700 letnici Milanskega edikta (razglašena verska svoboda v vsem cesarstvu) je p. Rupnik z mozaiki opremil eno od cerkva v tem mestu. Tu smo imeli prvo romarsko mašo. Daroval jo je g. Marko Trošt ob somaševanju našega župnika in duhovnika iz Maribora. Cerkev Povišanja sv. Križa nas je nagovorila z mozaiki, še bolj pa g. Trošt s svojimi globokimi mislimi, prisrčnostjo in domačo budanjsko govorico
Drugi dan:Ogledali smo si zgodovinske znamenitosti mesta Niš. Obdobje turške okupacije je tu pustilo poseben pečat (Ćele-kula). Odpeljali smo se proti Skopju. Dva svetla lika sta nas vodila na tej poti: mati Terezija, ki seje tukaj rodila in božji služabnik Janez Frančišek Gnidovec, ki je bil škof v Skopju od leta 1924 do1938. Prav on je maševal ob odhodu matere Terezije v misijone v Indijo in blagoslovil njeno pot. Naša romarska maša je bila v skromni hiši z bogatim nagovorom g. župnika. Podali smo se na panoramski ogled makedonske prestolnice: kamniti ali Dušanov most, trdnjava Kale, stara turška čaršija, trg Makedonija s spomeniki, tudi sv. Cirilu in Metodu, ter Klimentu in Naumu, stara železniška postaja, ki spominja na katastrofalni potres leta 1963, spominska hiša Matere Terezije…
Tretji dan:Zjutraj smo si ogledali moderno katedralo v Skopju. Sv. mašo smo imeli v kapeli spominske hiše matere Terezije. Sam ambient in nagovor g. Zorana se je globoko dotaknil naših src. Služenje najbolj revnim med revnimi, to je bilo delo matere Terezije in njenih sosester. Odpeljali smo se do Ohrida ob Ohridskem jezeru, ki je edinstvena kulturna zakladnica. Staro mestno jedro je pravi arhitekturni biser, vpisano v seznam UNESCA. Ogledali smo si amfiteater, ki je bil dvajset let zasut, cerkev sv. Sofije, samo jezero… Vožnja proti Albaniji do Tirane.
Četrti dan:Dan smo začeli s sv. mašo pri sestrah, naslednicah matere Terezije, ki tu, v svoji hiši skrbijo za brezdomce. Sprejela nas je sestra iz Ugande. Skromnost kapele, nagovor, prošnje romarjev – toplina in svetloba v oblačnem jutru. Lokalni vodič nam je predstavil albansko prestolnico polno nasprotij. Mimo Skadarskega jezera smo potovali v Črno Goro, obiskali Cetinje, nekdanjo prestolnico. Spustili smo se do Budve ob morski obali, peljali naprej do Boke Kotorske in prenočili v Hercegnovem.
Peti dan:Ob jadranski obali nas je pot vodila preko Bih, mimo Dubrovnika,… Blizu Makarske smo se ustavili v hrvaškem Lurdu – Veprić . V čudovitem naravnem okolju smo doživeli zadnjo romarsko mašo. Po »kosilu« pri avtobusu, kot vsak dan, smo se odpeljali proti domu.
Vsa doživetja, vsa spoznanja, nagovori, molitev in petje, medsebojno druženje, … so nepozabni.
Hvala Bogu in vsem, ki so sodelovali!