V lepi jesenski soboti, 12. oktobra, smo se zbrali romarji v zgodnjem jutru na šturskem placu. Odpeljali smo se do Predmeje, potem pa začeli naše peš romanje k Svetogorski Kraljici. Ob prijetnem klepetu, prepevanju Marijinih pesmi in molitvi rožnega venca koraki niso bili težki. Na pot smo šli vsak s svojim nahrbtnikom, v katerem smo imeli vsak svoje prošnje in zahvala. In morda še ena skupna prošnja: za vse naše bolnike in preizkušene brate in sestre. Vse to smo na Gori izročili Materi.
Od Grgarja na Sveto Goro smo šli v tišini, vsak s svojimi mislimi, namenjenimi Materi. Tik pred vrhom smo pozdravili še sv. Frančiška, katerega bratje so varuhi svetišča.
V kapeli prikazovanj smo obhajali sveto mašo, po maši pa smo se pred samostanom ustavili ob prijetnem klepetu še s tistimi, ki so se nam pridružili.
Hvaležni in zadovoljni smo se v poznem popoldnevu vrnili domov.
Hvala, Mati, za tvoj klic, naj te na Gori prosimo milosti. Ker zaupamo v tvojo priprošnjo, upamo, da se kmalu spet snidemo.
Od Grgarja na Sveto Goro smo šli v tišini, vsak s svojimi mislimi, namenjenimi Materi. Tik pred vrhom smo pozdravili še sv. Frančiška, katerega bratje so varuhi svetišča.
V kapeli prikazovanj smo obhajali sveto mašo, po maši pa smo se pred samostanom ustavili ob prijetnem klepetu še s tistimi, ki so se nam pridružili.
Hvaležni in zadovoljni smo se v poznem popoldnevu vrnili domov.
Hvala, Mati, za tvoj klic, naj te na Gori prosimo milosti. Ker zaupamo v tvojo priprošnjo, upamo, da se kmalu spet snidemo.