Že dobre štiri leta in pol se pohodniki v okviru Karitasa vsako sredo podamo na krožno pot skozi Grivče do izvira Hublja, v Gorenje, Čohe in se vračamo nazaj ob Lokavščku na šturski plac. Tokrat smo se pa odpravili k cerkvi sv. Ahacija nad Budanjami. Z avti smo se zapeljali do pokopališča v Budanjah in po nekaj korakih smo bili pri župnijski cerkvi sv. Nikolaja. Gospod župnik Andrej Vovk nas je prijazno sprejel v prostorni, lepi cerkvi, z zavetnikom, ki ga poznajo vsi otroci. Po krajši molitvi smo pohiteli proti cerkvi. Po lepi gozdni poti so nas spremljale postaje križevega pota. S sposojenim ključem smo odklenili vrata cerkvice, kjer so nas poleg krasne oltarne slike zavetnika, presenetile čudovite kvačkane rože ob oltarju. Sv. Ahacij je eden od velikih priprošnjikov v sili, h kateremu se zatekajo verni ljudje v vseh stiskah, predvsem pa v hudih boleznih, v smrtnem strahu in kadar je človek v dvomu. Goduje 22. junija. Priporočili smo se mu in zmolili desetko rožnega venca za vso našo župnijo. Zunaj smo se še malo posladkali in se po lepi krožni gozdni poti z druge strani vrnili do stare šole in Etnografskega muzeja v Budanje, kjer nas je sprejel gospod Franc Krašna. Prijazno nam je razkazal čudovite zbirke starih predmetov, orodja, pohištva in drugih pripomočkov, ki so jih domačini odstopili muzeju. Pohodnice in pohodniki smo imeli kup vprašanj in idej za kaj se je določena stvar uporabljala in marsikdo med nami se je spomnil časov svoje mladosti ter non in nonotov, ki so vse to še nedavno uporabljali. Presenetila nas je raznolikost in ohranjenost starih predmetov in razsežnost muzeja, za katerega mnogi nismo niti vedeli. Nekateri od pohodnikov so obujali tudi spomine na ta prostor, kjer so v mladosti obiskovali šolo, telovadili, kurili peč, nabirali drva in jih metali v »pekel »(klet). Pestro in zelo zanimivo zgodnje dopoldne je hitro minilo v prijetnem druženju, hoji in spoznavanju novih kotičkov naše lepe Vipavske doline.
Jerneja Dimec Bratina